1. BREZ MESA NE DOBIMO DOVOLJ BELJAKOVIN
FAO (Food and agriculture organization) v okviru WHO priporoča 0.75 g beljakovin na kg telesne teže. Torej mora naša hrana vsebovati med 7,5 in 9 % kalorij v obliki beljakovin. Tabela 1 prikazuje vsebnost beljakovin v odstotkih energijske vrednosti v nekaterih živilih:
živilo: beljakovine:
mleta govedina.............31,4 %
špinača.........................51,7 %
rukola..........................41,3 %
soja.............................38,5 %
zelena solata................36,3 %
stročji fižol...................31,1 %
mandeljni.....................14,7 %
koruza.........................12,3 %
Takoj opazimo, da je praktično v vseh živilih več kot dovolj beljakovin, saj vse po vrsti presegajo vrednost 9 %. Tudi v solati. Razlika je le, da ima solata malo kalorij na enoto teže.
Trditev, da človeku primanjkuje beljakovin, če ne je mesa, je že pri bežnem pogledu na zgornjo tabelo očitno popolnoma napačna. V rastlinski hrani je dovolj beljakovin, potrebno pa je le pojesti dovolj kalorij.
2. BREZ MESA NE DOBIMO VSEH ESENCIALNIH AMINOKISLIN
Za pravilno delovanje organizma mora človek v telo vnesti poleg skupne količine beljakovin še posamezne esencialne aminokisline. Vsaka beljakovina je sestavljena iz različnih kombinacij aminokislin. Aminokislin obstaja več vrst, vendar je med njimi samo 9 takih, ki jih telo ne more tvoriti - imenujejo se esencialne aminokisline. Pomembno je torej, da hrana, ki jo zaužijemo, vsebuje vseh 9 aminokislin v dovolj velikih količinah. Popolnoma vseeno je, kakšne beljakovine zaužijemo, saj telo ob zaužitju vsako beljakovino razstavi na osnovne gradnike - aminokisline.
Tabela 2 prikazuje vsebnost vseh devetih vrst esencialnih aminokislin v nekaterih živilih. Številke v tabeli povedo, koliko določene vrste aminokisline bi vnesli v telo, če bi ves dan jedli samo to živilo (če bi vse dnevne potrebe izpolnili samo s tem živilom).
zahtevana količina bučnice koruza soja šinača govedina
triptofan 0,39 g 2.38 g 0,64 g 4,18 g 5,20 g 2,63 g
izolevcin 1,40 g 6,99 g 3,68 g 13,95 g 19,76g 10,56 g
valin 1,79 g 10,90 g 5,29 g 14,36 g 21,84 g 11,43 g
histidin 1,01 g 3,76 g 2,52 g 7,76 g 8,58 g 8,04 g
levcin 2,86 g 11,49 g 9,91 g 23,42 g 30,03 g 18,57 g
lizin 3,08 g 10,13 g 3,90 g 19,15 g 23,66 g 19,55 g
metionin (cistin) 1,40 g 4,71 g 2,66 g 8,50 g 11,70 g 8,65 g
feninalin (tirosin) 2,63 g 12,39 g 7,78 g 25,91 g 32,11 g 17,07 g
treonin 1,51 g 4,99 g 3,68 g 12,50 g 16,51 g 10,27 g
Že bežen pogled na tabelo razkrije, da z rastlinsko hrano dobimo vse esencialne aminokisline- dobimo jih celo znatno več, kot jih telo sploh potrebuje. Če bi npr. ves dan jedli samo bučna semena, bi dobili 6 krat več tripofana, kot je potrebno.
Trditev, da v rastlinski hrani ni nekaterih esencialnih aminokislih je popolnoma neresnična. Torej je trditev, da čkoveku manjka esencialnih aminokislin če ne uživa mesa, popolnoma napačna.
3. ČLOVEK POTREBUJE TAKO RASTLINSKE KOT ŽIVALSKE BELJAKOVINE
Človekovo telo ob zaužitu hrane vsako beljakovino najprej razstavi na osnovne gradnike - aminokisline. Tako živalske kot rastlinske beljakovine se v telesu razstavijo na enake osnovne gradnike. Ob koncu tega procesa ni mogoče ugotoviti, ali je posamezna aminokislina prispela v telo kot del živalske ali del rastlinske beljakovine, zato je ločevanje na živalske in rastlinske beljakovine popolni nesmisel. In kot smo videli v prejšnjem odstavku telo brez težav pridobi več kot dovolj beljakovin (z vsemi esencialnimi aminokislinami) tudi brez vnosa mesa.
4. ČE NE UŽIVAMO MESA, NAM LAHKO PRIMANJKUJE ŽELEZA
Resnica pa je, da je v večini rastlinske hrane veliko več železa kot v mesu:
živilo: železo g/100 kCal:
govedina.......................0,69 g
timijan.........................44,75 g
peteršilj.......................17,20 g
špinača........................15,52 g
zelena solata..................5,73 g
soja...............................2,97 g
mandeljni......................0,74 g
Ker je železa v rastlinski hrani več kot v mesu, je jasno, da je tudi v vsejedi prehrani večinski vir železa (med 70 in 80 %) iz rastlinskih virov. Posledično je vnos železa pri vegetarijanski in vsejedi prehrani zelo podoben. Pri energijsko izenačenih dietah je vnos železa v vegetarijanskih dietah višji kot pri vsejedih (zaradi večje vsebnosti železa v rastlinski hrani). Trditev, da nam lahko primanjkuje železa, če ne uživamo mesa, je dokazano neresnična.
Vir:
Ni komentarjev:
Objavite komentar