Gre za resnično osupljiv in neobičajen pojav psihološke motnje razcepljene osebnosti, pri katerem se v istem bolniku (torej v istem telesu) nahajata dve ali več popolnoma različnih osebnosti, ki v skladu z zunanjimi prožilci prevzemajo nadzor nad telesom. Vsaka osebnost ima popolnoma drugačne osebnostne, značajske in telesne lastnosti.
Ob menjavah osebnosti, ki so običajno trenutne in se izražajo v značaju, mimiki in psihofizičnih lastnostih, se zgodijo tudi drastične spremembe na telesu - zunanjost se lahko popolnoma spremeni. Ena osebnost naprimer boleha za močno kratkovidnostjo in barvno slepoto, druga pa (v istem telesu) odlično vidi. Materina znamenja, brazgotine ali različne kožne posebnosti ter posebne telesne poteze v hipu izginejo ali pa se pojavijo iz nič. V posameznih primerih se bolnik v hipu spremeni iz desničarja v levičarja, izgubi nekatere intelektualne kvalitete in talente ali pa jih pridobi. Ena osebnoost naprimer odlično obvlada kak tuj jezik, o katerem se drugi ne sanja. Pred trenutkom bolan, npr. z alergijami ali epilepsijo obremenjen človek se spremeni v popolnoma zdravega. Tudi reakcije na posamezna zdravila so lahko od ene do druge osebnosti popolnoma drugačne. Do spremembe fiziološke slike lahko pride sredi izvajanja nekega procesa v telesu predhodne osebnosti, npr. sredi pijanosti ali prebave. Skratka, celotna podoba človeka se zamenja, kot bi preklopil program.
Da se lahko preklop na drugo osebnost tako drastično izrazi na telesu istega človeka, se ob tradicionalnem gledanju na telo zdi preprosto nepojmljivo. Očitno je nekaj narobe z našimi predstavami o telesu in odnosu osebnost-telo. Opisan pojav v povsem drugačno luč postavi sedanje predstave nespremenljivem značaju snovnosti in priča, da je sedanje pojmovanje telesa očitno neustrezno.
Osebnost in telo (ali bolje rečeno predstava o telesu), sta očitno bolj povezana kot se je zdelo doslej. Nekateri raziskovalci pravijo, da so spomin, izkušnje in prepričanja osebnosti vtkani v sleherno celico telesa; s spremembo osebnosti se vsi navedeni v hipu spremenijo in v skladu s tem zamenjajo biološko strukturo na celični in molekularni ravni. Opisan pojav kaže, da o umu vemo še zelo malo in da fiziološki videz ni nekaj trajnega in neodvisnega, temveč posledica zavestnih pojavov. Očitno z močjo mislene predstave menjamo strukturo na fizični ravni.
Če se ta pojav zgodi nezavedno, pa pomeni da se lahko izvede tudi zavestno, s pomočjo volje. To odpira povsem nov področje zdravljenja: z ustrezno močnim prepričanjem je torej mogoče zavestno spremeniti stanje poljubnega organa in ga ozdraviti. Vprašanje je le, kako takšno prepričanje ustvariti. Možna sta vsaj dva načina: hipnoza in vizualizacija.
Vizualizacija deluje, ker um ne more razločevati med resnično sliko in vizualizirano sliko. Če je vizualizacija zelo živa in traja dovolj dolgo, se telesne celice prilagodijo tistemu, kar "vidi" um.
(Zoran Železnikar)
Ni komentarjev:
Objavite komentar