Otrok je tisti, ki se še ni rodil, vendar je njegova pot že odprta in njegova modrost je že tukaj. Otrok je tisti, ki se je ponovno rodil, čeprav ni umrl. Vrata niso bila nikoli zaprta in modrost ni nikoli zamrla. Srce je njegov dom, vendar ne na levi strani. Desno oko je njegovo oko. Govori z modrostjo starih in s svežino rosne mladosti. Pogovarja se s tišino. Pleše z dihom. Ni težko priti do njega, če si to zares želiš.
Najprej ga vztrajno išči in potem opusti iskanje.
Takrat bo tam.
Modrost otroka ni v znanju, ampak v opazovanju in zavedanju. Otrok se ne uči iz knjig, marveč iz življenja.
Življenje je njegova knjiga modrosti.
Otrokove oči so kot ogledalo.
Temu, kar vidi, ničesar ne doda in ničesar ne odvzame.
All Life Is one.
Everything is connected and related to everything else.
All time is now.
Infinity is here. Past, present and future are inseparable.
Consciousness is Omnipresent and Omniscient
(everywhere and all-knowing).
Mind creates the world. Matter is frozen light.
Energy follows thought.
We are creating reality and our destiny every moment.
Creation is constantly changing pattern.
Intelligence is absolute and all-pervasive.
You are already perfect.
The Universe is your home. You are never alone.
Love is everything.
Beauty is everywhere. The mundane is Divine.
Your body is a sacred gift, which you gave yourself.
By a trick of attention, you have come to believe that it contains you, but
actually, you contain it.
As a corollary, pleasure is no sin.
In fact, the very intensity and depth of enjoyment available to you in this
body is a kind of brilliant shortcut to the spiritual, and the redeeming proof
of the basic grandness of Existence.
Pain is the greatest teacher, yet much of your suffering is unnecessary.
There is nothing to fear.
Death is an illusion.
It's all right.
Though you live within unforseen change and upheaval, you're still OK. Life is
worth the trouble. Happiness is not only possible, but practical.
(Lonny J. Brown)
...
When you understand one thing through and through, you
understand everything.
Science is spectral analysis. Art is light synthesis.
(Karl Kraus)
There are
two kinds of truth; the truth that lights the way and the truth that
warms the heart. The first of these is science, and the second is
art.... Without art science would be as useless as a pair of high
forceps in the hands of a plumber. Without science art would become a
crude mess of folklore and emotional quackery.
Ne vem, kdo sem, ne kakšna sem. Vsak, ki me sreča, me ustvari po svoje, zase - ko da je bog. Gledam to svojo novo podobo in ljubim človeka, če me je ustvaril dobro in lepo in ga sovražim,
če ustvari spako.
Ljudje so slabi bogovi - njihova moč ne seže do jutri: človek odide, pozabi in mene ni več. Stopim se kakor voščena figura na soncu in ni ne sreče, ne žalosti, ne želja.
Zgodi se, da pride še kdo in ustvari nekaj podobnega, kot je nekdaj bilo, ko sem verjela, da klešejo duše iz marmorja - tedaj zajočem nenadno, brez vzroka.
Včasih pustim, da me ljudje ustvarijo po svoje, me oblikujejo po svojih prepričanjih in mi nadanejo tisto podobo, ki v resnici nima nič opraviti z mano in s tem, kdo v resnici sem. Postanem nova oseba, včasih slabša in velikokrat boljša... Od daleč opazujem umetnost, ki nastaja in včasih celo najdem delček sebe v tej novi kreaciji. Spoznavam jo, se ji počasi približujem in ko že skoraj začnem verjeti da sem to resnično jaz, se zavem razsežnosti zmote - njihove in moje. Mnogi obrazi ki si jih nadanem, prekrivajo moj pravi jaz, vse te maske pa dušijo mojo resnično naravo. Kot ovijalke se prilepijo na moja telesa in počasi srkajo energijo iz mojega bistva. Vloge, ki jih izzovejo drugi pa so le začasne personifikacije želja in hotenj, le minljive neoprijemljivosti... Oklepam se jih tako dolgo, dokler se ne začnem dušiti v iluzornih okovih nejasnosti in nerazumljivosti. Kljub začasni potešitvi mi ne dajo odgovora na najpomembnejše vprašanje - kdo sem in zakaj sem. Čeprav bi lahko rekla, da me vsaka nova podoba vodi bližje k spoznanju same sebe, mi vseeno ne razkrije mojega resničnega jaza ... kvečjemu ga le zakrije. Verjetno se lahko spoznaš šele ko ti uspe odvreči vse te maske, ko spustiš stran od sebe vsa ta pričakovanja, ko ljudem ne pustiš več da te ustvarjajo po svoje... Ko občutiš celovitost svoje osebnosti, duševnosti in uma brez da misliš, čutiš in deluješ kakor "moraš" misliti, čutiti in delovati. Ko preprosto Si. In zakaj nas je strah Biti? Sapere aude!
Naša omejena čutila zaznavajo le neskončno majhen delček kozmosa. Zaprti smo v strahotni ječi in naše dojemanje je podobno zaznavanju mikroba, ki živi globoko v notranjosti našega telesa. Kaj ve on o našem organizmu in svetu? Zanj obstajajo drugi svetovi, drugačne perspektive in okolice, drugi naravni zakoni. Zanj je to ves resnični svet in nikdar ne bo dojel ničesar drugega. Take nepomembne, mikroskopske celice v ogromnem nepojmljivem kozmičnem organizmu smo mi. Človek, sestavljen iz milijard delcev v mikrokozmos, je simbol makrokozmosa. Kaj pa je to makrokozmos? Mogoče spet samo celica še večjega organizma in tako ad infinitum... (Marijan Cilar, Temelji življenja)
Z besedami ne meri nemerljivo.
In z mislimi ne stopaj v nepojmljivo.
Se moti, kdor odgovarja in kdor vpraša.
(Edwin Arnold, Luč Azije)
(Balancing art by Katherine Blackwell)
(Defiant Solitude by Katherine Blackwell)
There is nothing “paranormal” in the Universe, except our limited understanding of Nature... What we think we “know” on Earth now is just a tiny drop in the Ocean of Knowledge.
Od nekdaj pesniki, pisatelji in drugi umetniki, a tudi
nekatera verska izročila in duhovne tradicije, opevajo in povzdigujejo
skrivno moč človekovega srca ter nam sporočajo, da smo med seboj mnogo
bolj povezani, kot mislimo, da smo. To trditev zdaj potrjujejo tudi
spoznanja, do katerih so znanstveniki prišli z opazovanjem sprememb
magnetnega polja Zemlje.
Spremembe magnetnega polja našega planeta so pritegnile pozornost
znanstvenikov ob dogodkih, ki so se zgodili 11. septembra 2001. V tistem
obdobju so ZDA imele dva satelita imenovana GOES (geostacionarni
okoljski operativni satelit). En je nadziral severno poloblo, drugi
južno, njuna naloga pa je bila merjenje magnetnega polja Zemlje ter
pošiljanje teh podatkov na Zemljo vsakih 30 minut. Podatki običajno
nihajo v razponih, na katere so se znanstveniki že navadili. Ko so
septembra leta 2001 odčitavali te podatke, so ugotovili mnogo večja
odstopanja od običajnih glede na dotedanja odčitavanja in začeli so se
spraševati, kaj je vplivalo na magnetno polje celotnega planeta. Do
tedaj takšnih odstopanj še niso videli. Ko so podatke obeh satelitov
datumsko in časovno uskladili, so presenečeno ugotovili, da največje
odstopanje sovpada z dogodki, ki so se zgodili 11. septembra 2001. Če
smo še bolj natančni, prvo večje odstopanje se je zgodilo 15 minut po
trčenju prvega letala v stolp Svetovnega trgovinskega centra. Na osnovi
tega lahko upravičeno sklepamo, da ljudje s čustvenimi odzivi vplivamo
na svojo okolico, navkljub dosedanji znanstveni predpostavki, da
človekovo subjektivno doživljanje nima objektivnih učinkov na njegovo
okolje, sploh pa ne fizikalnih.
Sledila je vrsta resnih raziskav, posledica katerih je ugotovitev, da
je človeško srce največji proizvajalec električnega in magnetnega
polja v telesu. To je pomembna ugotovitev, ker smo pred tem verjeli, da
so to predvsem možgani. Možgani imajo električno in tudi magnetno polje,
vendar pa sta ti dve relativno šibki v primerjavi s srčnim. Električno
polje srca je 50 do 100 krat močnejše, magnetno pa celo do 5000 krat
močnejše od magnetnega polja možganov. Zakaj je to odkritje tako
pomembno?
Na delovanje fizičnega sveta, kakršnega poznamo, v veliki meri
vplivata ti dve polji energij – električno in magnetno ali krajše
elektromagnetno polje. Po drugi strani pa na njiju vplivamo tudi ljudje s
svojim načinom življenja. Ti dve polji sta torej, ne povsem neodvisno
od nas in tega, kar počnemo, vpleteni v življenje celotnega planeta – od
podnebja in vremenskih vzorcev, imunskih odzivov ljudi na vsem planetu,
ciklusov vojn in miru, naših kognitivnih sposobnosti, sposobnosti za
reševanje težav ipd., ne glede na različnost in navidezno nepovezanost
vsega naštetega.
Močno čustveno odzivanje velikega števila ljudi ob dogodkih 11.
septembra 2001 je torej imelo tako velik vpliv, da se je spremenilo
magnetno polje celega planeta. Kako je lahko do tega prišlo?
Če upoštevamo naslednja tri dejstva:
- oba satelita sta 11. 9. 2001 v času terorističnih napadov na ZDA
zabeležila močna in neobičajna nihanja magnetnega polja planeta;
- magnetno polje človekovega srca je lahko do 5000 močnejše od možganskega;
- čustva, ki jih posameznik doživlja, dokazano vplivajo na delovanje njegovega srca;
potem je kot na dlani, da je 11. septembra 2001 prišlo do neobičajnih
in do takrat še nezabeleženih nihanj magnetnega polja celega planeta
zato, ker je bila v ozadju moč mase ljudi po vsem svetu, ki so bili
istočasno osredotočeni na katastrofo v ZDA in doživljali močna čustva.
Vsi vemo, da čustva vplivajo na delovanje srca, vendar ne na enak
način. Neprijetna čustva, kot so jeza, sovraštvo, strah, ljubosumje in
njim podobna, ustvarjajo kaotične srčne grafikone z veliko frekvenco.
Prijetna čustva, kot so ljubezen, hvaležnost, občudovanje, spoštovanje
pa ustvarjajo zelo koncentrirane valove z majhno frekvenco, a kljub temu
z veliko močjo, zlasti kadar so ta prijetna čustva močna.
Maharišijev učinek
Zdaj, ko vemo, da vsak posameznik s svojim energijskim poljem vpliva
na svoje ožje okolje ter da veliko število ljudi, ki doživlja podobna
čustva, ima velik vpliv na širše okolje, se nam zastavlja še eno
vprašanje. Koliko posameznikov, ki v svojih srcih ustvarjajo podoben
občutek, je potrebno, da se dejansko pokažejo gotove spremembe v okolju?
Mnenja glede tega so različna in se menjajo. Nekoč, v sedemdesetih in
osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil poznan tako imenovan
Maharišijev učinek (poimenovan po indijskem učitelju meditacije
Maharišiju Mahešu Jogiju). Ti primeri, ki potrjujejo obstoj
vzročno-posledične povezave med človeško zavestjo in svetom okrog nas,
so dobro dokumentirani. Dovolj veliko število študentov transcendentalne
meditacije TM se je za kak teden ali dva naselilo v nekem kraju ter
skupaj istočasno izvajalo napredne meditativne tehnike vsaj dvakrat
dnevno. Ta poskus so naredili v več različnih krajih po svetu.
Statistika je pokazala, da je v času njihovega bivanja v kraju močno
upadla kriminaliteta vseh oblik, zmanjšalo se je tudi število prometnih
nesreč, samomorov in drugih neljubih stvari, ki jih statistično
beležijo. Takrat je bila ustvarjena naslednja formula: Da dobimo
konkreten in merljiv učinek v nekem okolju, potrebujemo določeno število
ljudi, ki počne isto 'koherentno' stvar. To število je kvadratni koren
od 1 % populacije, ki prebiva v tem kraju – takrat lahko dobimo ta
učinek.