Od nekdaj pesniki, pisatelji in drugi umetniki, a tudi
nekatera verska izročila in duhovne tradicije, opevajo in povzdigujejo
skrivno moč človekovega srca ter nam sporočajo, da smo med seboj mnogo
bolj povezani, kot mislimo, da smo. To trditev zdaj potrjujejo tudi
spoznanja, do katerih so znanstveniki prišli z opazovanjem sprememb
magnetnega polja Zemlje.
Spremembe magnetnega polja našega planeta so pritegnile pozornost
znanstvenikov ob dogodkih, ki so se zgodili 11. septembra 2001. V tistem
obdobju so ZDA imele dva satelita imenovana GOES (geostacionarni
okoljski operativni satelit). En je nadziral severno poloblo, drugi
južno, njuna naloga pa je bila merjenje magnetnega polja Zemlje ter
pošiljanje teh podatkov na Zemljo vsakih 30 minut. Podatki običajno
nihajo v razponih, na katere so se znanstveniki že navadili. Ko so
septembra leta 2001 odčitavali te podatke, so ugotovili mnogo večja
odstopanja od običajnih glede na dotedanja odčitavanja in začeli so se
spraševati, kaj je vplivalo na magnetno polje celotnega planeta. Do
tedaj takšnih odstopanj še niso videli. Ko so podatke obeh satelitov
datumsko in časovno uskladili, so presenečeno ugotovili, da največje
odstopanje sovpada z dogodki, ki so se zgodili 11. septembra 2001. Če
smo še bolj natančni, prvo večje odstopanje se je zgodilo 15 minut po
trčenju prvega letala v stolp Svetovnega trgovinskega centra. Na osnovi
tega lahko upravičeno sklepamo, da ljudje s čustvenimi odzivi vplivamo
na svojo okolico, navkljub dosedanji znanstveni predpostavki, da
človekovo subjektivno doživljanje nima objektivnih učinkov na njegovo
okolje, sploh pa ne fizikalnih.
Sledila je vrsta resnih raziskav, posledica katerih je ugotovitev, da
je človeško srce največji proizvajalec električnega in magnetnega
polja v telesu. To je pomembna ugotovitev, ker smo pred tem verjeli, da
so to predvsem možgani. Možgani imajo električno in tudi magnetno polje,
vendar pa sta ti dve relativno šibki v primerjavi s srčnim. Električno
polje srca je 50 do 100 krat močnejše, magnetno pa celo do 5000 krat
močnejše od magnetnega polja možganov. Zakaj je to odkritje tako
pomembno?
Na delovanje fizičnega sveta, kakršnega poznamo, v veliki meri
vplivata ti dve polji energij – električno in magnetno ali krajše
elektromagnetno polje. Po drugi strani pa na njiju vplivamo tudi ljudje s
svojim načinom življenja. Ti dve polji sta torej, ne povsem neodvisno
od nas in tega, kar počnemo, vpleteni v življenje celotnega planeta – od
podnebja in vremenskih vzorcev, imunskih odzivov ljudi na vsem planetu,
ciklusov vojn in miru, naših kognitivnih sposobnosti, sposobnosti za
reševanje težav ipd., ne glede na različnost in navidezno nepovezanost
vsega naštetega.
Močno čustveno odzivanje velikega števila ljudi ob dogodkih 11.
septembra 2001 je torej imelo tako velik vpliv, da se je spremenilo
magnetno polje celega planeta. Kako je lahko do tega prišlo?
Če upoštevamo naslednja tri dejstva:
- oba satelita sta 11. 9. 2001 v času terorističnih napadov na ZDA
zabeležila močna in neobičajna nihanja magnetnega polja planeta;
- magnetno polje človekovega srca je lahko do 5000 močnejše od možganskega;
- čustva, ki jih posameznik doživlja, dokazano vplivajo na delovanje njegovega srca;
potem je kot na dlani, da je 11. septembra 2001 prišlo do neobičajnih
in do takrat še nezabeleženih nihanj magnetnega polja celega planeta
zato, ker je bila v ozadju moč mase ljudi po vsem svetu, ki so bili
istočasno osredotočeni na katastrofo v ZDA in doživljali močna čustva.
Vsi vemo, da čustva vplivajo na delovanje srca, vendar ne na enak
način. Neprijetna čustva, kot so jeza, sovraštvo, strah, ljubosumje in
njim podobna, ustvarjajo kaotične srčne grafikone z veliko frekvenco.
Prijetna čustva, kot so ljubezen, hvaležnost, občudovanje, spoštovanje
pa ustvarjajo zelo koncentrirane valove z majhno frekvenco, a kljub temu
z veliko močjo, zlasti kadar so ta prijetna čustva močna.
Maharišijev učinek
Zdaj, ko vemo, da vsak posameznik s svojim energijskim poljem vpliva
na svoje ožje okolje ter da veliko število ljudi, ki doživlja podobna
čustva, ima velik vpliv na širše okolje, se nam zastavlja še eno
vprašanje. Koliko posameznikov, ki v svojih srcih ustvarjajo podoben
občutek, je potrebno, da se dejansko pokažejo gotove spremembe v okolju?
Mnenja glede tega so različna in se menjajo. Nekoč, v sedemdesetih in
osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil poznan tako imenovan
Maharišijev učinek (poimenovan po indijskem učitelju meditacije
Maharišiju Mahešu Jogiju). Ti primeri, ki potrjujejo obstoj
vzročno-posledične povezave med človeško zavestjo in svetom okrog nas,
so dobro dokumentirani. Dovolj veliko število študentov transcendentalne
meditacije TM se je za kak teden ali dva naselilo v nekem kraju ter
skupaj istočasno izvajalo napredne meditativne tehnike vsaj dvakrat
dnevno. Ta poskus so naredili v več različnih krajih po svetu.
Statistika je pokazala, da je v času njihovega bivanja v kraju močno
upadla kriminaliteta vseh oblik, zmanjšalo se je tudi število prometnih
nesreč, samomorov in drugih neljubih stvari, ki jih statistično
beležijo. Takrat je bila ustvarjena naslednja formula: Da dobimo
konkreten in merljiv učinek v nekem okolju, potrebujemo določeno število
ljudi, ki počne isto 'koherentno' stvar. To število je kvadratni koren
od 1 % populacije, ki prebiva v tem kraju – takrat lahko dobimo ta
učinek.(Brane Krapež, Soutripanje št. 68, 2012)
Ni komentarjev:
Objavite komentar