Dandanes pa na žalost za večino ljudi velja ravno obratno: delo slabi telo in duha. Preobremenjeni s pritiski družbe in zaskrbljeni kako bomo preživeli do konca meseca, se zaposlujemo na vseh mogočih področjih, ki pa nimajo nobene zveze z našim resničnim življenjem, z našim poslanstvom na tem planetu. Dan za dnem opravljamo delo, ki nas še bolj izčrpava in zavira naš osebni razvoj. Tretjino dneva preživimo v službi, drugo tretjino namenimo spanju, tretjo pa po vsej verjetnosti nepomembnim opravilom, ki jih "moramo nujno" opraviti. Med prostim časom, ki bi ga lahko kvalitetno izkoristili pa zdravimo stres in nabiramo nove moči da bomo sploh preživeli do konca tedna. Kdaj smo prišli tako daleč? Kako je sploh možna ta množična slepota?
“Oh,
you hate your job? Why didn't you say so? There's a support group for
that. It's called EVERYBODY, and they meet at the bar.”
(Drew Carey)
"Današnji čas je povezan s hitrim načinom življenja,
prezaposlenostjo, izčrpanostjo in stresom. Nestrpna družba narekuje ritem
sodobnega človeka in zahteva vse več in več, kar pripelje do napetega in
površnega vsakdana. Hote ali nehote vsrkavamo številne informacije, katerih
vsebina se zdi pomembna za našo eksistenco, a so v resnici popolnoma nebistvene
pri osebnem razvoju in iskanju notranje sreče. Medtem ko smo bombardirani s številnimi
potrošniškimi dobrinami, si svet podob vedno bolj prisvaja naše hrepenenje.
Podobe pa so le lesk na površini, ki zagotavljajo kratkotrajno srečo. In čeprav
tehnološki napredek omogoča vedno bolj lagodno življenje, človekovo občutenje
notranjega ugodja upada. Življenjski standard se veča, ljudje pa paradoksalno
postajajo vse bolj nezadovoljni in nesrečni. Pojavljajo se neštete psihične
bolezni sodobnega časa, ki se hranijo s stresom in pritiski današnje družbe ter
vplivajo na nastanek fizičnih obolenj. Ekstremni individualizem povzroča globoke občutke osamljenosti in
ločenosti, podoba sveta pa ni več v skladu z našimi resničnimi potrebami in
željami. In ker je v človekovi naravi težnja po sreči, dobroti, občutku celovitosti
in kakovostnem bivanju, vedno več ljudi išče način, kako bi spremenili ustaljen
ritem razmišljanja in delovanja ter izpopolnili svoje življenje. Iščemo
odgovore, s katerimi bi spet osmislili svoje bivanje in dosegli naravno stanje
sreče. Usmerjenost v osebno in duhovno rast je tako postala nujno potrebna, saj
le ta zagotavlja spremembe na vseh področjih življenja."
In zdaj si predstavljaj, kako lepši bi bil naš svet, če bi se lahko preživljali z delom, ki nam omogoča osebno in duhovno rast . Če bi vsi lahko izbrali šlužbo, ki nas osrečuje, dopolnjuje in napolni s pozitivizmom, namesto da nam jemlje energijo in dragoceni čas. Če bi naša služba imela dejansko vrednost. Če bi vsak lahko s svojim delom spremenil svet na boljše.
Pa še nekaj za konec:
 |
Ni komentarjev:
Objavite komentar