mi v vesolju, vesolje v nas

(vir: http://www.sierra-remote.com/index.html )

Če izhajmo iz dejstva, da je celoten univerzum hologram in da se v vsakem njegovem delčku nahaja celota, pridemo do spoznanja, da je človek (mikrokozmos) miniaturna kopija celotnega vesolja, makrokozmosa. Najmanjši delci materije v popolnosti zrcalijo mogočno veličino vesolja in obratno. Lahko bi rekli, da se vsi veliki vzorci, ki jih najdemo v vesolju, odražajo tudi v človeku. In na podlagi tega ni težko odgovoriti na vprašanje, kako v resnici izgleda nam nepredstavljiv kozmos.

(na desni sliki nevroni, na levi vesolje)

Enega izmed najbolj inovativnih poskusov posnemanja vesolja najdemo v prečudovitem filmu The Fountain (http://www.imdb.com/title/tt0414993/) s fascinantno zgodbo o ljubezni, minljivosti našega življenja, upanju in večnosti naše duhovne eksistene. Peter Parks je s pomočjo makrofotografije ustvaril naljepšo različico kozmosa, ki temelji prav na teoriji holograma - čeprav ne moremo biti povsem prepričani, kako v resnici izgleda vesolje, po vsej verjetnosti v njem najdemo iste vzorce, reakcije, naravne zakonitosti kot pri materiji, ki nas obdaja. S fotografiranjem kapljic različnih tekočin (npr. topila, barvila, olja) in nepredstavljivo majhnih reakcij med njimi je ustvaril vesolje, ki se po mojem mnenju najbolj približa resnici. 

 

 

(od 7.20 min dalje opis ustvarjanja vesolja)

  

http://www.wired.com/wired/archive/14.11/outsider_pr.html : 

Peter Parks and his son run a home f/x shop based on a device they call the microzoom optical bench. Bristling with digital and film cameras, lenses, and Victorian prisms, their contraption can magnify a microliter of water up to 500,000 times or fill an Imax screen with the period at the end of this sentence. Into water they sprinkle yeast, dyes, solvents, and baby oil, along with other ingredients they decline to divulge. The secret of Parks' technique is an odd law of fluid dynamics: The less fluid you have, the more it behaves like a solid. The upshot is that Parks can make a dash of curry powder cascading toward the lens look like an onslaught of flaming meteorites. "When these images are projected on a big screen, you feel like you're looking at infinity," he says. "That's because the same forces at work in the water – gravitational effects, settlement, refractive indices – are happening in outer space."